Čeprav na naših vrtovih niso tako pogosti, kot njihove sorodnice zelene paprike, se tudi pekoči feferoni ob skrbni negi pri nas čisto dobro počutijo. V glavnem moramo poskrbeti le za to, da jih ne zebe.

Pekoče male paprike ljudi že stoletja privlačijo; ženski del predvsem s čudovitim barvitim izgledom, moške pa s pekočim plodom.

Tekmovanja, kdo lahko brez večjih posledic poje pekočo papriko, vedno znova popestrijo vzdušje poletnih piknikov.

Sadike

Dnevi v drugi polovici maja so kot nalašč za sajenje sadik različnih vrst pekočih papričic in čilijev na prostem ali v posodah. Če sadik niste vzgojili iz semena, povprašajte, takrat se dobijo tudi pri nas. Močne, kompaktne sadike z debelim steblom in zdravimi, temno zelenimi listi so naložba, ki se bo obrestovala v izdatnejšem pridelku.

Sajenje

Pekoče paprike potrebujejo rodovitno, dobro odcedno prst, obogateno s kompostom, hlevskim gnojem ali listnim humusom, ter obilo sonca in toplote. Bolj vroči ko bodo dnevi, bolj pekoče bodo paprike. Med sadikami v vrtu pustite okoli meter prostora, podoben pa naj bo tudi premer posode, če se odločite za gojenje v loncih.

Rast

Če rastline v prvih dveh tednih po sajenju na prosto poženejo cvetne popke, jih odščipnite. V tem času mora namreč rastlina hrano vlagati v razvoj listov in korenin. Da se izognete plevelu in izsušitvi, prst okoli rastlin pokrivajte z lesnimi drobljenci, slamo ali drugimi organskimi snovmi.

Rastline naj bodo zalite, vendar prst okoli njih nikoli ne sme biti blatna in razmočena. Hranite jih z univerzalnim vodotopnim gnojilom za vrtnine, prvič okoli 6 tednov po presaditvi na prosto, nato pa še enkrat, če bodo rastline postajale medle in rumene.

Za cvetenje večine vrst je idealna temperatura med 15 in 30 stopinjami Celzija. V hladnejših pogojih cvetovi ne bodo nastajali, pri temperaturi nad 30 stopinj pa se bodo hitro posušili. Drugače je v času zorenja; za resnično žgoče pekoč pridelek je tako v tem času nujno potrebnih nekaj dni s temperaturami nad 35 stopinjami Celzija.

Škodljivci

Največji škodljivci pekočih paprik so zelene listne uši, poleg zajedanja na rastlini namreč prenašajo tudi nevarne viruse. Takoj ko jih opazimo, jih „ekološko“ odstranimo z močnim curkom vode.

Da nas bodo greli tudi pozimi, čilije „konzerviramo“ tako, da popolnoma zrele plodove oberemo, posušimo in po želji vložimo v olivno olje.

Pridelek

Popolnoma zreli čiliji so običajno rdeči, vendar jih obiramo in uživamo v različnih stadijih zrelosti, odvisno od vrste in okusa. V njihovi domovini Mehiki denimo vrsti Jalapenos in Serranos uživajo zelene, vrsto Cayenne pa šele, ko ta popolnoma pordeči. Da ne polomite krhkih vej paprike, jih obirajte s pomočjo škarij.

Vročina v loncih

V posodah na balkonu ali terasi bodo predvsem dobro uspevale hibridne sorte pekočih paprik. Z velikostjo loncev ne varčujte. Prav tako kot v vrtu, bodo tudi vroče papričice v loncih potrebovale veliko sonca in rodovitno prst, medtem ko v hladnem vremenu (manj kot 15 stopinj celzija) ne bodo cvetele (in posledično obrodile). Zato jih v dolgih hladnih obdobjih prestavite v topel, zaprt prostor.